E fetoletšwe ka khomphutha

Mogolegwa wa Amerika

Ditaba tše di sa rego selo

1.) Ke bagolegwa ba bakae ba Amerika bao ba tsenyago melato kgahlanong le tshepedišo ya kgolego ba ba swere bothopša?

Bagolegwa ba 27 go ba bangwe le ba bangwe ba 1 000 ba tsenya Molato wa Mmušo goba wa Federal mabapi le kalafo ya bona.

Tshedimošo go tšwa go: Sekolo sa Molao sa Yunibesithi ya Michigan

https://www.law.umich.edu/facultyhome/margoschlanger/Documents/Publications/Inmate_Litigation_Results_National_Survey.pdf

2.) Ke batho ba bakae bao ba lego kgolegong kua Amerika?

Ka 2025, palo ya dikgolego tša United States e akanyetšwa go batho ba nyakilego go ba dimilione tše 2. Palo ye e akaretša batho bao ba golegilwego dikgolegong tša mmušo, dikgolegong tša mmušo, dikgolegong tša lefelong leo le mafelong a mangwe a phošollo. Pego ya "Go Golegwa ga Mass: The Whole Pie 2025" ya Initiative ya Pholisi ya Kgolegong e fa pono ye e feletšego kudu ya setšhaba se seo se golegilwego. Sekgahla sa go golegwa ka US ke se sengwe sa tše di phagamego kudu lefaseng, ka batho ba 583 go ba 100,000 bao ba notletšwego.

https://www.prisonpolicy.org/reports/pie2025.html#:~:text=Together%2C%20these%20systems%20hold%20nearly,centers%2C%20state%20psychiatric%20hospitals%2C%20and

3.) Ka gona, ke palo efe ya bagolegwa ba Amerika bao ba tsenyago melato mabapi le kalafo ya bona ngwaga o mongwe le o mongwe?

Dimilione tše pedi ge di arotšwe ka sekete di lekana le dikete tše pedi

Dikete tše pedi makga a masomepedi šupa go lekana le 54,000

Ka gona, bagolegwa ba ka bago 54 000 ba Amerika ba tsenya melato kgorong ya tsheko ya mmušo goba ya mmušo mabapi le kalafo ya bona ngwaga o mongwe le o mongwe.

4.) Na bagolegwa ka moka bao ba tlaišwago kua Amerika ba tsenya melato?

Ge e ba o badile puku ya-ka, o a tseba gore tshepedišo ya kgolego e tseba gabotse seo e swanetšego go se dira go lekanyetša bokgoni bja mogolegwa bja go tsenya molato. Ba ile ba thibela bokgoni bja-ka bja go ba sekiša ka mo go feletšego. Ge re ka ela hloko palo ya bagolegwa bao ba tlaišwago bao ba sa tsenyego molato, palo ya nnete ya bagolegwa ba Amerika bao ba tlaišwago dikgolegong tša Amerika e phagame kudu go feta ba 54,000 - e phagame kudu. Palo ya melato ga e lekanyetšwe fela ke ditiro tša go senya, tša ka sephiring ke tshepedišo ya kgolego, eupša gape le ka bokgoni bja mogolegwa bja go tsenya molato. Bagolegwa ba bangwe ga ba tsenye molato ka ga tšhomišompe ya bona ka ge ba sa nyake go bonwa bjalo ka bao ba fokolago goba ‘snitch’. Bagolegwa ba bangwe ba fo ba ba sa tsebe go tsenya molato gomme ga ba na motho yo a ba thušago. Go hloka tsebo ga bona go a ba thibela. Sehlopha se sengwe se segolo ka mo go feteletšego seo le ka mohla se sa tsenyego melato ke bao ba golofetšego monaganong. Ba fo ba ba se na bokgoni bja monagano bja go kwešiša seo se ba diragalelago, re sa bolele ka seo ba swanetšego go se dira ka sona. Ge ke be ke le kgolegong, ke ile ka hwetša gore bagolegwa bao ba nago le mathata a monagano ke bona ba bego ba tlaišwa kudu ke bahlapetši. Baleti ba be ba se na poifo go bagolegwa ba ‘Bophelo bja Menagano’ gomme ba dula ba ba tlaiša. Go lwala eupša ke therešo.

5.) Na bagolegwa ba bolela maaka ka go tlaišwa?

Ke bile kgolegong mengwaga ya go feta ye lesomenne gomme ka hwetša gore go bolela gore o tlaišwa ke bašomi ba kgolego go nyatšwa ke bagolegwa ba bangwe. E dira gore mogolegwa yo a ngongoregago a bonagale a fokola gomme gantši e dira gore mogolegwa yoo a swaiwa bjalo ka ‘snitch’ ka lebaka la go šomiša tshepedišo ya molao. Mogopolo wa kakaretšo gare ga bagolegwa ke gore o swanetše go hlasela mmeleng mohlapetši le ge e le ofe yo a go gobatšago. Go itefeletša ka mokgwa wa go hlasela mmeleng go kgahlwa ke bagolegwa, mola melato e sosobana sefahlego. Ka gona, gaešita le ge bagolegwa ba bangwe ba ka bolela maaka ka go gobošwa, bontši bjo bogolo ga bo dire bjalo. Ba ipea kotsing ya dikgaruru tša mmele go tšwa go bobedi bašomi ba kgolego le bagolegwa ba bangwe ka go tla pele ka dikanegelo tša bona. Go bolela maaka go direga ka sewelo.

6.) Naa Amerika e na le melao yeo e hlamilwego go thibela bagolegwa go tsenya melato ka ga tšhomišompe ya bona ke bašomi ba kgolego?

Ee, melao e itšego e šireletša tshepedišo ya kgolego melatong, e lego seo se dirago gore go be thata kudu gore bagolegwa ba sekiše ka baka la go tshela molaotheo goba maemo a kgolego. Molao wa Mpshafatšo ya Ditsheko tša Kgolegong (PLRA) ke mohlala wa mathomo wa molao wo bjalo. E laela gore bagolegwa ba fetše dipheko ka moka tša taolo pele ba tsenya melato yeo e amanago le maemo a kgolego. Gantši bagolegwa ba swaretšwe ka thoko ntle le poso goba phihlelelo ya dipheko tša taolo, yeo e bitšwago ‘ngongorego’, ka fao ba ka se kgone go tsenya melato. Ke hlalosa kamoo se se dirilwego ka gona go nna ka pukung ya-ka. Tshepedišo ya kgolego e a tseba ge o sa kgone go tsenya dingongorego, o ka se tsoge o tsentše molato, ka fao ba šomiša maano a go senya, a ka sephiring go swana le go bea mogolegwa ka gare ga thibelo go thibela kgato ya mathomo tshepedišong ya molato. Thibelo ke ge mogolegwa a bewa ka seleng ya go ikarola gomme baleti ba botšwa gore ba se fe mogolegwa diforomo tša go tsenya ngongorego le go lahlela dingongorego le ge e le dife tše di ngwadilwego ka gare ga ditlakala go e na le go di romela. Se se ile sa dirwa go nna kua Central Prison kua Raleigh, North Carolina go kgonthišetša gore le ka mohla nka se kgone go tsenya molato mabapi le tšhomišompe yeo ke e hweditšego moo.

Go na le melao e mengwe ya Federal yeo e thibelago bagolegwa go phegelela melato mabapi le kalafo ya bona. Moahlodi wa federal yo a lego noši o bala ngongorego ye nngwe le ye nngwe ya mogolegwa gomme o na le maatla a go e raka ntle le go kwa bohlatse ge a bona molato e le ‘o makatšago’ goba ‘o a forago’. Molao wo o dumelela bašomi ba kgolego go tlaiša bagolegwa ka go no dira selo seo se tšewago gabonolo e le ‘se se makatšago’, go swana le go šomiša kota ya tšhipi go betha mogolegwa. Ye ke sekgoba se sengwe sa tšhomišompe ya kgolego. Ge feela tshepedišo ya kgolego e dira selo sa ‘bohlanya’, ba ka se latofatšwe. Ke ahlaahla kamoo se se ntiragaletšego ka gona ka pukung ya-ka.